Poškodbe čutila za vid

Poškodbe očesa so pogostejše, kot bi pričakovali glede na velikost organa in njegovo razmerje do telesne površine ter razmeroma dobro zaščiteno lego v očnici. Do poškodb lahko pride kjer koli: na delu, doma, v prostem času, pri športu, v prometu, … in se lahko zgodijo ljudem vseh starosti.

Pri očesnih poškodbah je ogrožen vid, zato so zelo pomembni zaščitni ukrepi. To velja predvsem za uporabo zaščitnih sredstev, med katerimi so najpomembnejša zaščitna očala, ščitniki, maske in v prometu, seveda, varnostni pasovi.

Vzroki in načini poškodb so zelo različni, zato moramo poškodovanca, preden mu pomagamo, vprašati, kako je poškodba nastala.

Lokacijsko gre za poškodbe:

  • v okolici očesa,
  • poškodbe zunanjih delov očesa,
  • poškodbe sprednjih delov očesa,
  • poškodbe zadnjih delov očesa,
  • poškodbe očnice
  • ter kombinirane poškodbe.

Glede na vzrok in način nastanka pa poškodbe delimo na mehanske, kemične ter fizikalne.
Pri mehaničnih poškodbah v oko pride tujek ( npr. smet, prah, …)

Kemične poškodbe najpogosteje nastanejo pri delu s kislinami in kemikalijami. H kemičnim poškodbam oči uvrščamo poškodbe pri delu in doma (npr. pri čiščenju z različnimi čistili).
Fizikalne poškodbe lahko nastanejo zaradi bliska jedrske eksplozije, odboja UV žarkov od snega, oz., če oči nimamo zavarovanih s temnimi stekli, ali pri delu z visoko temperaturnimi pripomočki.

Mehanske poškodbe očesa

Mehanske poškodbe so najpogostejše poškodbe oči. Pogosto nastanejo zaradi padca, v prometnih nesrečah, pri igri s pirotehničnimi sredstvi ali ostrimi predmeti. Če nam v oko pade tujek, očesa ne smemo preveč premikati, saj se nam lahko tujek zapiči v beločnico in jo rani. Če se v oko zapiči tujek, ga ne smemo odstranjevati, ampak na oko namestimo obvezo in ponesrečenca takoj odpeljemo v bolnišnico.

Ena najpogostejših mehanskih poškodb je tujek v očesu. Tujke delimo na več kategorij:

  • roženični tujek, do katerega običajno pride pri varjenju ali brušenju. Tak tujek je potrebno odstraniti s pomočjo remocijske igle – to opravi očesni zdravnik.
  • magnetni tujek je pogosta poškodba pri delu s kladivom. Potrebna je takojšnja zdravniška oskrba. Zdravnik najde tujek s pomočjo rentgenskega posnetka in ga potem odstrani. Če tujka ne odstranimo, lahko pride do okvare notranjih delov očesa.
  • nemagnetni tujek; najpogostejši so tisti, ki vsebujejo baker in so za oko kemično toksični. Odstranitev takšnih tujkov je izredno zahtevna, zlasti iz zadnjega dela očesa.
  • ostali tujki; teh ni potrebno takoj odstraniti, lahko jih pustimo v očesu, saj ga ne poškodujejo in se sčasoma odstranijo sami.

Kemične poškodbe očesa

Kemične poškodbe sodijo med najnevarnejše poškodbe očesa in so kar pogoste. Do njih pride pri delu brez ustrezne zaščite. Lahko se poškodujemo s sredstvi kot so različna čistila, apno, malta, kisline, … Resnost poškodb je različna, od rahlega draženja, do slepote ali izgube očesa, zato je takojšnja prva pomoč odločilna.
Prizadetost očesa pri kemičnih poškodbah delimo v tri stopnje. Pri najtežji stopnji je roženica povsem bela in neprozorna. Pri srednje težkih prihaja do zraščanja tarzalne veznice zrkla, bolj ali manj skaljeno roženico pa preraščajo žile.

Kako ukrepati v primeru kemične poškodbe ?

Najprej moramo oko temeljito sprati z mlačno vodo. Če vode nimamo pri roki, oko speremo s katero koli drugo tekočino (npr. sok, kava, čaj), vendar nikoli z mlekom! Da je izpiranje čim bolj učinkovito, je najbolje, da je oko pod curkom mlačne vode in seveda odprto. Če ima poškodovani kontaktne leče, jim moramo odstraniti. Ko izvajamo prvo pomoč, moramo biti posebej pozorni, da očesa ne manemo, saj lahko povzročimo dodatne in še hujše poškodbe. V nujnih primerih moramo po prvi pomoči poiskati tudi strokovno pomoč.

Fizikalene poškodbe očesa

Med fizikalne poškodbe uvrščamo opekline očesa, poškodbe zaradi sevanja in poškodbe očesa zaradi premočne svetlobe. Pri prvi pomoči moramo biti pozorni, da na oči ne izvajamo neposrednega pritiska. Očesi moramo poviti s povojem ter takoj poiskati zdravniško pomoč.

Opekline

Vzroki za opekline zunanjih in notranjih delov očesa so različni – kaplja vročega olja, vrela voda, plamen iz vžigalnika, vroča tekoča kovina – in povzročijo termično koagulacijo roženice, veznice ter običajno tudi veke, ki jo spremlja močan obrambni trias( sivo-belkasta roženica). Izid je običajno boljši kot pri poškodbah s kemikalijami, vendar je odvisen od opečenega območja. Zdravljenje je oftalmološko.

Poškodbe zaradi sevanja

Poškodbe očesa zaradi sevanja z latinsko besedo imenujemo ophthalmia photoelectrica. Najpogostejši vzroki za tako poškodbo so varjenje brez zaščitnih očal in smučanje na višinskem soncu brez zaščitnih očal (sončna slepota). Zaradi intenzivnega ultravijoličnega sevanja pride že v nekaj minutah do okvare roženičnega epitela, vendar globlji očesni deli niso prizadeti. Po nekaj urah se pojavi močan obrambni trias z močnimi bolečinami, zaradi katerih poškodovanec ne more gledati. Težave običajno trajajo od dva do tri dni, vendar ne puščajo posledic.

Paničnemu bolniku je treba pojasniti, kaj je povzročilo težave in kako dolgo bodo trajale. Poskrbeti pa je potrebno tudi za mirovanje v mraku, hladne obkladke ter mazanje z antibiotičnim mazilom večkrat dnevno.

V primeru prekomernega izpostavljanja UV- sevanju se v zelo kratkem času pojavi vnetje roženice. Poškodovanec se pogosto počuti, kot da bi imel »sončne opekline oči,« ki so zelo boleče in povzročajo simptome kot so rdeče oči, zrnat občutek v njih, občutljivost na svetlobo ter prekomerno solzenje. Na srečo je to običajno le začasna poškodba in zelo redko pusti trajne posledice.

Poleg UV sevanja lahko poškodbe oči povzročijo infrardeče sevanje in ionizirajoči žarki. Pri infrardečem sevanju običajno vse absorbira roženica, vendar lahko pride tudi do okvare leče in mrežnice. Take poškodbe se ponavadi pojavijo pri pihalcih stekla, vlivalcih železa, med opazovanjem sončnega mrka, … Ionizirajoči žarki (rentgen in radij) pa okvarijo predvsem kožo, veznico, roženico ter lečo.